22.12.2009
Medsebojno spoštovanje in zaupanje za izhod iz krize
Veliko je napisanega o vzrokih krize. Tisti, ki znajo videti dlje in ločiti drevo od gozda, so si edini v tem, da sta osnovna vzroka krize neverjetna sebičnost in pohlep posameznikov, prepolnih bogastva, ter politično-gospodarski sistem, ki je oboje ne le omogočal, temveč celo spodbujal. Ali kot je nedavno dejal preminuli ameriški nobelovec za ekonomijo Samuelson: »Smo družba, kjer prevladuje JAZ, JAZ, JAZ in ZDAJ. Ne mislimo NE na DRUGE, NE na JUTRI!«
V zadnjem tednu ali dveh sem imel obilo časa za bolj temeljito prebiranje dnevnih časopisov in revij. Vsi članki, pa tudi izjave naših politikov na eni in drugi strani, so polni idej o tem, kako priti iz krize. Te so res inovativne: prerazporediti moramo kapital, povečati dodano vrednost, dvigniti inovativnost, zmanjšati stroške in podobno. Skratka besednjak, ki smo ga že dolgo vajeni, pa se iz teh nasvetov še nikoli ni rodilo nič pametnega. Krize ne moremo premagati s starimi, preživetimi vzorci.
Zmagovalci te krize bodo tisti, ki se zavedajo njenega vzroka in ki gradijo na spremembi temeljev razmišljanja. Kaj je tipično za nekoga, ki vidi samo sebe in zdaj? Da je sebičen, da je vedno prepričan v svoj prav, da nikoli nič ne da, če ne dobi takoj nazaj, da ne spoštuje nikogar drugega razen sebe, da ne zaupa nikomur, saj tudi sam ni zaupanja vreden.
Ob prebiranju časopisov sem bil zaprepaden nad tem, koliko energije Slovenci vlagamo v kritiziranje drugih. Po člankih sodeč Slovenci sploh nimamo izraza za spoštovanje in zaupanje. Kdo ima korist od te brezmejne kritike? Kaj ima od tega tisti, ki kritizira? Mogoče zadoščenje. Ali zadoščenje ustvarja novo dodano vrednost? Kaj ima od tega tisti, ki je kritiziran? Se bo ob kritiki, ki ne priznava nasprotnih argumentov, lahko izboljšal, ali pa ga bo tako brezkompromisna kritika napolnila z energijo, da bo vrnil milo za drago? Ima to kakšno dodano vrednost? Kaj pa bralci? Bodo s temi kritikami pridobili kakšno informacijo, ki jo bodo lahko koristno uporabili? Ne in ne in ne.
Kot pravi znani ameriški guru za menedžment dr. Ichak Adizes, problemov nikoli ne zmanjka, saj so posledica stalnih sprememb v svetu in v življenju. Torej nam vzrokov za nasprotja nikoli ne zmanjka. Uspeh posameznika, podjetja ali kar celega naroda je odvisen od tega, kako ta nasprotja razrešuje. Lahko se jih razrešuje tako, kot to, vsaj po časopisih sodeč, Slovenci znamo najbolje. Destruktivno. Uniči nasprotnika!
Nasprotja lahko rešujemo tudi konstruktivno. A to pomeni, da moramo v razreševanje nasprotja vložiti več lastne energije – da poslušamo nasprotnika, da se učimo od njegove kritike in da se tudi on uči iz našega razmišljanja. To pa pomeni, da mora med nasprotnikoma obstajati medsebojno spoštovanje. In kadar obstaja medsebojno spoštovanje, imata korist oba, saj s svojimi argumenti drug drugega bogatita in se na koncu dokopljeta do odločitve, ki je boljša od tiste, ki bi jo sprejela vsak zase.
Kako pa lahko vzpostavimo razreševanje konfliktov, če gre za različne interese ljudi v konfliktu? Kadar se spoštujemo, vedno iščemo »win-win« rešitve. Seveda pa to ni mogoče za vsak primer na kratek rok. A če ljudje verjamemo, da je obojestranska zmaga možna na dolgi rok, smo zmagovalci vsi. Danes se lahko nečemu odpovem v korist človeka, ki mu zaupam, ker verjamem, da mi bo nekoč povrnil uslugo.
Če v družbi gojimo medsebojno spoštovanje in zaupanje, potem pridobimo vsi. Skupaj ustvarjamo bistveno več in boljše, in to v prijetnem ozračju. Tako se lahko skupaj neprimerno hitreje in bolj učinkovito odzivamo na priložnosti, ki jih je vedno dovolj okrog nas.
Moj recept za izhod iz krize je torej: ustvarimo družbo, ki bo visoko cenila medsebojno spoštovanje in zaupanje! Na primeru Halcoma lahko zagotovim, da rezultati pridejo sami in jih ni treba načrtovati. Tako ozračje je dobra podlaga za rast inovativnih idej, implementacija inovativnih idej pa je osnova za povečevanje dodane vrednosti.
Res pa je, da doseganje primerne ravni medsebojnega spoštovanja in zaupanja ni stvar odloka ali enega meseca. Vzpostavljanje zaupanja in spoštovanja terja veliko truda, veliko strpnosti in vztrajnosti, preden prinese prve rezultate. Zatem pa gre kar samo od sebe. Vsako podjetje, vsaka država, ki je uspešna na dolgi rok, temelji na zaupanju in spoštovanju.
Želim si, da bi ta misel pričela v prihajajočem letu pronicati tudi v Sloveniji.
Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora Halcoma
Utrinki s prednovoletnega sprejema za poslovne partnerje na gradu Fužine v Ljubljani
