• kenburns1
    Zadnje novice

Kakšna je prihodnost fintecha v Sloveniji

Sep 16, 2016

Zagotovo ste se s FinTechom (s podjetji na področju finančne tehnologije) že srečali, ko ste prek spleta plačevali z uporabo PayPala ali zadnji nakup v trgovini opravili z brezstično kreditno kartico. Ampak FinTech je več milijardna industrija z mnogo področji in ima precej daljšo zgodovino, kot se jih večina zaveda.

Zgodovina 
 
Zgodnji začetki segajo v leto 1918, ko so s pomočjo telegrafa vzpostavili prvi elektronski sistem za finančno poravnavo med 12 ameriškimi bankami.  Kasnejša večja dogodka sta bila nastanek prvih kreditnih kartic (Diners Club leta 1950) in prvi bankomati (Barclays banka, leta 1967). Splošni termin finančna tehnologija pa je nastal leta 1993 z nastankom konzorcija FSTC (“Financial Services Technology Consortium”).
 
Danes nam je bolj znan FinTech iz začetka 90-ih let in nastankom spleta, ki se nekako ne poistoveti več s tradicionalnimi bankami in ko FinTech podjetja začnejo tudi konkurirati bankam. Velik pobudnik rasti so bili spletni nakupi. To je bilo področje, ki ga banke niso znale dovolj hitro pokriti in njihova glavna rešitev, kreditne kartice,  zaradi težav z varnostjo in enostavnostjo uporabe niso bila najboljša rešitev. Danes so spletni nakupi 1,3 bilijonov dolarjev vredno področje, s katerim se napajajo zelo uspešna podjetja, kot na primer PayPal.
 
Ampak zgodba se ne konča pri spletnih nakupih. Od kreditnega krča v letih 2007/2008 so se zmanjšale bančne investicije, kar je dalo zagon podjetjem, ki se ukvarjajo s posojili. Primer je leta 2010 ustanovljeno angleško podjetje Funding Circle, kjer lahko investitorji posodijo denar malim in srednje velikim podjetjem. Kako uspešni so, pove dejstvo, da so do leta 2016 omogočili že več kot milijardo funtov posojil.
 
Nastala so tudi druga inovativna podjetja kot je Kickstarter, ki se ukvarja s financiranjem novih podjetnikov s pomočjo končnih kupcev njihovih produktov in storitev. Od takrat naprej se »zajedanje« v ponudbe bank samo še nadaljuje, saj nova FinTech podjetja vstopajo tudi v področja, kot so finančno svetovanje z robosvetovalci - avtomatski finančni nasveti, ki so jih omogočile izboljšave v umetni inteligenci (primer je podjetje Wealthfront), P2P posojila – osebna posojila med osebami (primer je podjetje Lending Club), zanimivo je tudi ameriško podjetje Robinhood, ki ponuja spletno borzno trgovanje brez zaračunavanja provizij.
 
Z letom 2009 se je finančno področje še dodatno razburkalo s pojavom kriptovalute bitcoin. Tudi Slovenci smo imeli zgodbo o uspehu na podlagi bitcoina – podjetje Bitstamp. A ni samo bitcoin tisti, ki povzroča revolucijo. Tudi sama tehnologija za bitcoinom, tako imenovani blockchain, že povzroča revolucijo v bančnih sistemih po svetu. Eden večjih naslednjih trendov se kaže, da bo nastal prav zaradi blockchain tehnologije, saj odpira množico novih področij za FinTech podjetja, kot so poravnave med bankami in hitrejši prenosi denarja v tujino.
 
Omogoča tudi kriptovalute, ki posegajo v področje sodobnih fiat valut, vendar so decentralizirane in kot take izven kontrole bank. Kot zanimivost - trenutno obstaja že 770 kriptovalut. V tem trenutku večinoma nišnih, vsaka ima svojo vizijo in namen uporabe, vendar že sama rast števila kriptovalut kaže na ogromno količina zanimanja, razvoja in investicij v to področje.
 
Zakaj so FinTech podjetja tako uspešna?
 
Vzrokov za uspešnost je verjetno več, težko je izpostaviti samo enega. Uspešna podjetja so seveda tista, ki najdejo nove niše ali pa prinesejo neko dodano vrednost v obstoječe sisteme, kot je hitrost ali enostavnost storitve. V državah v razvoju se celotna zgodba vrti okoli posameznikov, ki nimajo dostopa do bank oz. bančnih računov. V razvitih državah pa so uspešna predvsem tista podjetja , ki so hitrejša pri razvoju novih priložnosti, kar je posledica več faktorjev.
 
Pri hitrosti jim največkrat pomaga majhnost in dejstvo, da nimajo težav z obstoječimi sistemi in starimi tehnologijami, ki bi jih morali spreminjati. Predvsem pa se zdi, da so za razliko od bank, ki se ukvarjajo s celotnim portfeljem storitev in kompleksnimi sistemi, bolj fokusirana le na določene segmente, postopne izboljšave in globalni trg. To jim omogoča dolgoročno majhnost, nižje stroške, tehnološko enostavnost in hitrejše spreminjanje - agilnost.
 
Zgodba za banke vsekakor ni tako črnogleda. Velik delež investicij v FinTech startupe prihaja prav iz bank in njihovih finančnih skladov. Banke po svetu financirajo tudi svoje konkurenčne startupe, se povezujejo s FinTech podjetji in s tem pridobivajo nove konkurenčne produkte in prihodke. Na tak način ne izgubljajo svojih obstoječih strank. Banke sicer v odpiranje ne sili samo konkurenčnost startupov, ampak tudi nova direktiva o plačilnih storitvah, ki zahteva, da banke odprejo vmesnike do svojih sistemov.
 
Kaj pa Slovenija?
 
Tudi v Sloveniji imamo visoko razvita tehnološka podjetja, ki se že več let ukvarjajo  tudi s finančnim segmentom. Večina naših večjih IT podjetij je delala rešitve za finačni segment, kot so naprimer aplikacije za ebančništvo in mobilno bančništvo, ki so funkcionalno gledano zelo konkurenčna tujim rešitvam. Med njimi je kar nekaj uspešnih podjetij, kot je tudi Halcom, ki je eden največjih regionalnih ponudnikov ebančništva. Imeli smo tudi nekaj zelo zgodnjih FinTech rešitev kot je bila NLB Moba leta 2002 - verjetno ena prvih mobilnih bank.
 
Ne pozabimo Monete, eno prvih rešitev za plačevanje z mobilno napravo v naši regiji. Če gledamo trenutno stanje je zanimivo dejstvo, da imamo kar močno  pokrito področje bitcoina, kjer smo uspešni tudi v mednarodnem merilu, saj so pri nas zrastla podjetja Bitstamp, Cashila, Bitnik, itn.
 
Željo in znanje torej imamo, kar manjka Sloveniji, je večja podpora države in regulatorjev. Žal je veliko podjetij, ki so zrastla pri nas,  bilo prisiljenih iti v tujino. Predvsem zaradi regulacije, ker so v tujini lahko pridobila ustrezne licence in bolj konkurenčne obdavčitve dohodkov dela.
 
Glede na majhnost naše države smo idealni, da se naučimo lekcije startupov in smo lahko hitri, povezovalni, inovativni in s tem konkurenčni v Evropi. Z več povezovanja slovenskih FinTech podjetij med seboj in sodelovanjem tehnoloških podjetij s  tradicionalnimi bankami lahko razvijemo nove rešitve, ki bodo konkurenčne v Evropi in širše, prav tako pa prinesejo tudi kapital in podjetja iz tujine k nam – in ne obratno.
 
Miha Vidmar, direktor razvoja v Halcomu

Prispevek je bil objavljen na spletnem portalu startaj.finance.si.

 



Nazaj na novice
Powered by PROGMBH